O župniji
Opčine v prerezu zgodovine
Opčine leže na rahlo vzvalovani planoti sredi skalovitega pobočja, ki se strmo dviga v velikem loku od Devina do Miljskih hribov. Zgodovinarji vedo povedati, da so bili ti kraji že zelo zgodaj naseljeni s Histri, ki so verjetno pripadali ilirskim plemenom. Pozneje so na ta področja vdrli Rimljani, za njimi Bizantinci, nazadnje Slovani.
Slovanski naseljenci so kot koloni obdelovali zemljo tržaških patricijskih družin Argento in Leo, ki sta imeli posestva na kraškem pobočju tik nad mestom. Po ustnem izročilu je bilo njihovo prvotno naselje v Žlanjivi, to je 368 metrov visokem griču prav na robu kraškega grebena. Ob koncu srednjega veka, ko se je čas umiril, so se sčasoma umaknili v bolj zavetrne predele planote.
Zgodovinski viri omenjajo Opčine že leta 1308, pozneje, okoli leta 1600 pa govore o strnjenem naselju v okolici Brdine, ob današnji župnijski cerkvi.
Vas se v najstarejših zapisih imenuje Opchena ali Opchina. Po trditvah prof. Franceta Bezlaja in Pavleta Merkuja to ime najverjetneje izvira iz keltskega izraza ‘penn’, kar pomeni skala, pečina in ne iz množinskega samostalnika za občino (comune, skupnost).
Vodič po cerkvi
Župnijska cerkev sv. Jerneja apostola je zgrajena v dekadenčnem baročnem slogu. Nad mogočnim pročeljem, kjer je glavni vhod, se dviguje 35 metrov visok zvonik. Cerkev je posvečena apostolu svetemu Jerneju. Kdaj je bil izbran za župnijskega zavetnika, ni znano, bil pa je sv. Jernej v oltarju že v najstarejših cerkvicah, ki so stale na tem kraju.
Kratek pogled na dolgo zgodovino
Že v 10. stoletju so Opčine dobile prvo majhno cerkveno znamenje s pokopališčem prav tam, kjer je današnja cerkev. Pozneje so na pokopališču postavili majhno zidano kapelo, ki je služila svojemu namenu do leta 1438. V letih 1438-1442 so to kapelico povečali v majhno cerkev. Povečave so narekovale nove bogoslužne potrebe; Opčine so namreč takrat postale vikariat.
Leta 1622 je tržaški škof Rinaldo Scarlicchio povzdignil Opčine v župnijo in naročil vaščanom /glej napis v latinščini nad prezbiterijem/, naj cerkev povečajo in preuredijo, da bo primerna za središče nove župnije. Sedanjo podobo pa je cerkev dobila v Napoleonovih časih. Prenovo je vodil župnik Matija de Jurco. Leta 1800 so začeli z gradnjo. Od stare cerkve so ohranili le zidove, kjer je današnja zakristija. Glavnino cerkve pa so zasnovali prek starega pokopališča. Cerkev so dokončali leta 1805. Blagoslov nove cerkve je opravil škof Gaetano Buset, povsem končano pa je posvetil škof Anton Leonardis šele 28. novembra 1823. Nova cerkev je bila za tisti čas dovolj velika in primerna. Ponašala se je z orglami, križevim potom in štirimi stranskimi oltarji.
Notranjost svetišča
Notranjost svetišča je enoladijski prostor dolžine 28,80 m, širine 12 m in višine 11 m. Ladja se končuje v 8 metrski kvadratasti prezbiterij brez apside. Cerkveni strop je rahlo šilasto obokan ter vzdolž ladje neposlikan, enako tudi stene. Oltarjev je pet: veliki oltar sv. Jerneja in štirje stranski. Veliki (glavni) oltar je najbolj dovršeno umetniško delo v cerkvi. Je iz belega in črnega marmorja. Relief dveh krilatih angelov na antipendiju, ki v rokah držita trnovo krono, kaže na verjetnost, da je oltar prvotno bil namenjen za češčenje svetega Križa. V sredini oltarja kraljuje velika oljnata podoba apostola Jerneja, ki v spremstvu angelov prosi za domačo vas. Cerkev in vas sta na oljnati sliki že v sedanji obliki, kar dokazuje, da je umetniško delo iz novejšega časa. Ob strani sta večja marmornata kipa sv. Antona Padovanskega in sv. Roze Viterbske.
Tabernakelj iz večbarvnega marmorja je poznejše delo in je nadomestil starega, ki je danes na oltarju Device Marije.
Oltar sv. Jožefa in oltar svete Ane na desni strani sta iz cerkve sv. Antona Padovanskega v Trstu, ki so jo leta 1828 podrli in začeli z gradnjo sv. Antona Novega.
Prvi oltar na veliki oljnati podobi prikazuje zadnje trenutke iz življenja Jezusovega rednika sv. Jožefa. Drugi pa prikazuje sv. Ano, kako vzgaja hčerko Devico Marijo. Oba oltarja imata tudi lep antipendij (prednja stran oltarne mize) z ustreznima reliefoma. Na levi strani je »najmlajši« oltar iz leta 1921, posvečen presvetemu Srcu Jezusovemu, spredaj pa baročni oltar Device Marije z Detetom. Na vrhu oltarnega loka je manjša slika na platnu, kjer je neznani umetnik upodobil zadnjo večerjo.
Cerkvena ladja ima ob straneh križev pot z običajnimi podobami v okvirih, ki kažejo bolj starinsko kot umetniško vrednost.
Na desni strani pred prezbiterijem je večji kip fatimske Matere Božje, ki ga nosijo po Opčinah ob vsakoletni marijanski procesiji v mesecu septembru ob prazniku Marijinega rojstva. Na desni strani ladje, tam kjer je bil nekoč stranski vhod, je sedaj krstilnica s krstnim kamnom in v ozadju mozaik z Janezom Krstnikom, delo jezuita patra Ivana Marka Rupnika in njegovega ateljeja Centra Aletti, postavljen septembra 2016.
Prezbiterij je lepo poslikan: na levi strani je prikazan Jezus, ki sprejema otroke; na desni strani je naslikan Jezus na gori Tabor, ko zbranim pripoveduje svoje najvažnejše nauke, blagre; na stropu nad glavnim oltarjem so štirje evangelisti: Matej, Marko, Luka, Janez. Zadaj, za glavnim oltarjem zgoraj, je postavljena Sveta Trojica. Na glavnem oltarju je sv. Jernej apostol, zavetnik župnije.
Povzeto po knjigi prof. Ivana Artača: Opčine, zgodovinski oris župnije.